Dvotaktni realni Ottov krožni proces se prične v spodnji mrtvi legi in zahteva samo en poln vrtljaj rocične gredi ter omogoca po en vžig pri vsaki zgornji mrtvi legi. Sveži plini so stisnjeni že prej (v karterju). Vstop in izstop plinov omogocajo kanali, ki so v steni valja. Cilj take konstrukcije je bil narediti motor, ki bi imel cim enostavnejše delovanje, vendar se takšen motor danes uporablja le še za motorna kolesa in manjše poljedelske stroje ter za izvenkrmne motorje vodnih plovil. Razlog je predvsem v vecjem onesnaženju okolja, zato so nekatere države že prepovedale proizvodnjo novih motorjev tega tipa (Francija).
V tem motorju opravimo proces v dveh gibih bata, kar je izvedljivo le, ce izkoristimo prostor nad in pod batom. Pri tem se pojavlja istočasnost vec preobrazb.

V prvem taktu se v nadbatnem prostoru najprej konca - že od konca prejšnjega takta potekajoc - hkratni proces izpuha in dovoda sveže mešanice, nakar poteka kompresija ki jo tik prek koncem spremlja začetek zgorevanja.

V drugem taktu se najprej to zgorevanje konca, sledi ekspanzija, proti koncu procesa pa potekata že omenjen izpuh in dovod.
Sveža mešanica se ne dovaja direktno v nadbatni prostor. Dvotaktni motor svežo mešanico najprej vsesa v podbatni karterski prostor, nakar jo komprimira in z nadtlakom odvede v nadbatni prostor. Dvotaktni motor nima krmilnega mehanizma, saj bat sam opravi nalogo odpiranja in zapiranja kanalov.

Pri dvotaktnem motorju se rahlo razlikuje tudi mešanica in sicer zato, ker ji dodajamo olje za mazanje v kolicini povprečno 3%. To olje maže gibajoce dele motorja, kar je seveda precej slabše kot pri štiritaktnem motorju, zato je potrebna tudi drugačna konstrukcija ležajev, pri katerih drsne zamenjujejo kotalni ležaji.
Dobre strani dvotaktnih motorjev so enostavna konstrukcija, večja moč pri enakih dimenzijah in enakomernejši vrtilni moment, njihove slabe strani pa velika toplotna obremenitev, težave z mazanjem in težave z izpihovanjem izgorelih plinov. Bolj onesnažujejo okolje kot štiri taktni motorji, zato se počasi umikajo štiritaktnim. Dvotaktni motorji so primerni kot majhni motorji za motorna kolesa in druge pomožne pogonske stroje in kot veliki počasi se vrteči ladijski motorji. Srečamo jih pri lahkih majhnih napravah kot so kosilnice, verižne žage, agregati, modelčki letal, mopedih, skuterjih, snežnih in vodnih saneh…

Primeri dvotaktnih motorjev

Prvi takt

Dogajanje nad batom: Na začetku novega procesa je bat v spodnji mrtvi legi. Izpušni kanal je odprt in zgoreli dimni plini izhajajo iz valja. Odprt je tudi pretočni kanal, ki je povezava med karterjem in valjem.V karterju se z dolocenim nadtlakom nahaja sveža mešanica, ki skozi pretočni kanal pritekati v nadbatni prostor. Oblika prostora v glavi motorja in znacilna oblika prisekanega bata pripomoreta, da sveža mešanica prihaja zgorelim plinom za hrbet in tako jih pomaga izplakovati. Čez čas se pretočni kanal zapre in takoj zatem še izpušni kanal. V nadbatnem prostoru se začne kompresija sveže mešanice zraka, goriva in olja. Nekoliko pred zgornjo mrtvo lego preskoci iskra in s tem se začne zgorevanje mešanice zraka in goriva. Dogajanje pod batom: Na začetku takta se v podbatnem prostoru nahaja stisnjena mešanica, ki zaradi dolocenega nadtlaka v karterju odteka skozi odprt pretočni kanal v valj. Čez čas bat med svojim gibanjem navzgor pretočni kanal zapre in polnitev valja se konca, ko bat zapre pretočni kanal. Ko bat nadaljuje potovanje navzgor, v podbatnem prostoru nastaja podtlak, saj je karter hermetično zaprt. Ko se bat s svojim spodnjim delom dvigne nad sesalno odprtino in tako odpre sesalni kanal, začne v karterski prostor dotekati sveža zmes. Dvotaktni motor ima torej odprto izmenjavo plinov, kar pomeni, da pride do neizogibnega mešanja svežih in izpušnih plinov ter do izgube svežega plina, ker sta istočasno odprta izpušni in pretočni kanal.

Slika 11.2: Prvi takt

Drugi takt

V drugem taktu se bat giblje od zgornje mrtve lege proti spodnji mrtvi legi. Nastali visoki tlak v drugem taktu potisne z vso silo bat navzdol proti spodnji mrtvi legi. Ta takt je delovni in torej žene motor.

Dogajanje nad batom: Na začetku takta procesa je bat v zgornji mrtvi legi. Zgorevanje, ki se je zacelo tik pred koncem prejšnjega takta, se nadaljuje. Zaradi zgorevanja se tlak na začetku takta še dodatno poveca in z vso silo potisne bat navzdol.
Proti koncu takta se najprej odpre izpušni kanal, takoj zatem pa še pretočni kanal. Zgoreli dimni plini začno odtekati skozi izpušni kanal, hkrati pa skozi pretočni kanal doteka sveža mešanica.
Dogajanje pod batom: Že od konca prejšnjega takta v karterski prostor zaradi podtlaka v njem doteka sveža mešanca. Ta polnitev traja tako dolgo, da bat, pri svoji poti navzdol, zapre dovodno sesalno odprtino. V nadaljevanju začne bat na svoji poti proti spodnji mrtvi legi stiskati svežo mešanico v karterju (do tlaka okoli 1,2 do 1,7 bara).V karterju začne nastajati nadtlak. Proti koncu drugega takta se odpre pretočni kanal do nadbatnega prostora, po katerem začne iz karterja odtekati mešanica v nadbatni prostor.

Slika 11.3: Drugi takt

slo-moped.com

DELOVANJE DVOTAKTNEGA BENCINSKEGA MOTORJA